Mesto Idrija, ki je bila v preteklosti napredno, znanstveno, tehnično in humano središče, si danes utira nove poti, hkrati pa ohranja bogato kulturno in tehnično dediščino.

Nepozabno doživetje v Idriji je obisk enega največjih živosrebrovih rudnikov na svetu. Po petsto letih delovanja se rudnik postopno zapira, večji del rovov je z zalitjem in zasutjem postalo neprehodnih. Antonijev rov, najstarejši del rudnika pa so rudarji ohranili in obnovili v spomin na poltisočletno rudarjenje.

Obiskovalci si po ogledu zgodbe o idrijskem rudniku, oblečejo zaščitne površnike, dobijo čelade, ter si pod vodstvom vodiča ogledajo skrivnostni svet idrijskega rudnika. Pot vodi skozi osvetljene rove do skritih kotičkov z dragoceno cinabaritno rudo in kapljicami živega srebra ter do edinstvene podzemne kapele. Sledi spust po jašku in prikaz različnih načinov odkopavanja rude. Po stopnicah Athemsovega vpadnika se vračajo v svetlobo dneva.

Ob ogledu rudnika se obiskovalci spustijo približno dvaindvajset metrov globoko ter prehodijo tisoč dvesto metrov dolgo pot. Ogled traja uro in trideset minut.     <<<

Idrijski rudnik je drugi najstarejši in največji rudnik živega srebra na svetu. Samo Almaden v Španiji je večji in starejši, saj so ga izkoriščali že stari Grki in Rimljani. V posameznih obdobjih je slovel kot tehnično najbolje opremljen rudnik. Zaradi svoje izjemnosti je ves čas privabljal strokovnjake iz vse Evrope. Idrija je bila skozi stoletja žarišče napredne znanstvene, tehnične in humane miselnosti. Nekoč drugo mesto Kranjske ter žarišče naravoslovnih znanosti si danes utira nove poti, ohranja pa bogato kulturno in tehnično dediščino.

Idejo o ohranitvi in oživitvi ter odprtju dela rudnika za obiskovalce so v Idriji gojili vrsto let. Prikazati težko in neizprosno življenje rudarja v temnem podzemlju, uporabo rudarskega orodja, načine odkopavanja skozi stoletja in tipične elemente jame - jaške, rove z različno podgradnjo, geološki fenomen zgradbe enega najbolj zapletenih rudišč na svetu - je pomenilo izreden izziv in težko nalogo. Za muzejsko-turistično predstavitev je urejen najstarejši del rudnika - Antonijev rov s spodnjimi mlajšimi etažami.

Prvi del poti je bil odprt na dan sv. Ahaca, 22. junija 1994, leta 1995 pa je bila odprta celotna pot in dokončana obnova podzemne kapele.

Obiskovalci danes vstopajo skozi baročni portal, opremljen s kovanimi vrati, v avtentično obnovljene prostore. Prizivnica, kjer so se zbirali rudarji pred odhodom v rudnik, je rekonstruirana po fotografiji iz konca 19. stoletja. Tu dobijo obiskovalci, s pomočjo multivizijske diaprojekcije, prve slikovite informacije o živem srebru, nastanku rudišča, razvoju rudnika in mesta skozi stoletja ter skritem življenju rudarja in njegove družine.

Pred odhodom v jamo si obiskovalci oblečejo zaščitne površnike in nadenejo čelade. Da bi imeli vsaj delno predstavo o razsežnosti rudnika, smo v tla vgradili model, ki nam nazorno predstavi lego in razprostranjenost rudnika pod mestom, med reko Idrijco in njenim pritokom Nikovo. Da bi pridobili 145.000 ton živega srebra, so rudarji v petsto letih izkopali preko osem milijonov kubičnih metrov rude in jalovine. Za to so morali izkopati preko 700 kilometrov rovov in jaškov; najgloblji med njimi so segali do globine 360 metrov.

Antonijev rov so izkopali že leta 1500, to je bilo v pionirskem obdobju rudarjenja v Idriji. Prvotno je bil podprt z lesom, ki pa ga je bilo treba zaradi vlage in velikih pritiskov pogosto menjavati. Ob splošni posodobitvi rudnika v 18. stoletju so tudi Antonijev rov temeljito obnovili in utrdili. Leta 1766 so ga obzidali z debelimi apnenčevimi bloki v rov ovalne oblike. Izredno natančnost in lepoto obzidave lahko občudujemo še danes. Tako podprt je več kot 200 let služil kot vhodni rov v zgornji del jame.

Ker je Antonijev rov iz leta 1500 eden najstarejših ohranjenih vhodov v rudnik v Evropi, pa tudi najstarejši del idrijskega rudnika, je seveda prav tu začetek muzejskega prikaza starih načinov rudarjenja: ročnega odkopavanja, nakladanja in prevažanja rude v vozičkih. Vsa dela so prikazana z originalnimi orodji, kopijami starih orodij in lutkami. Skupna dolžina odprtih rovov na tem nivoju je okoli 300 metrov

Rovi za obiskovalce se na nivoju Antonijevega rova končajo s slepim jaškom št, 20. To je jašek, ki povezuje Antonijev rov s spodnjima nivojema. Danes je opremljen s stopnicami, ki obiskovalcem omogočajo varno pot navzdol, rudarji pa so to pot premagovali po lestvah.

Med ogledom v Antonijevem rovu obiskovalce včasih preseneti jamski škrat »bergmandelc«. Rudarjem je rad ponagajal, jim pokazal pot do bogate rude, največkrat pa so ga slišali, kako v oddaljenih rovih koplje rudo.    <<<