|
|
|
|
Živo srebro odhaja s trga
vpisano 1.12.2010 |
Vlada Republike
Slovenije je sprejela Uredbo o prepovedi
izvoza kovinskega živega srebra in
nekaterih njegovih spojin in zmesi ter
varnega skladiščenja te kovine, kar
pomeni, da bo od 15.marca 2011
prepovedan izvoz kovinskega živega
srebra in nekaterih njegovih spojin iz
držav Evropske unije.
Živo srebro, edina pri sobni temperaturi
tekoča kovina, odhaja iz našega
vsakdana. Potem ko se z likvidacijo
Rudnika živega srebra Idrija, nekdaj
drugega največjega živosrebrovega
rudnika na svetu, zaključuje petstoletna
zgodovina njegovega pridobivanja v
Idriji, se živo srebro umika tudi iz
vsakdanje rabe.
Vlada Republike Slovenije je namreč
na zadnji seji izdala Uredbo o prepovedi
izvoza kovinskega živega srebra in
nekaterih spojin in zmesi živega srebra
ter varnem skladiščenju kovinskega
živega srebra.
Namen Uredbe je zmanjšati vpliv
kovinskega živega srebra na okolje
in doseči varno skladiščenje
živosrebrnih odpadkov. Uredba določa, da
se s 15. marcem 2011 prepove
izvoz kovinskega živega srebra,
cinabarita, živosrebrovega oksida,
kalomela in zmesi živega srebra s
koncentracijo večjo od 95% iz Evropske
unije. Skladno z določili Uredbe živo
srebro, ki nastane v klor-alkalni
industriji, pri čiščenju zemeljskega
plina ali živo srebro, ki nastane kot
posledica pridobivana kovin iz rud in
cinabaritne rude, od tega datuma dalje
postane odpadek.
Uredba poleg kazenskih določb tudi
določa, da je pristojni organ za
izvajanje uredbe Ministrstvo za okolje
in prostor, naloge, nadzorni organ pa
Inšpektorat za okolje in prostor.
Z Uredbo, ki jo je sprejela slovenska
vlada, Slovenija izpolnjuje določila
istoimenske uredbe, ki so jo poslanci
evropskega parlamenta sprejeli že na
plenarnem zasedanju 21. maja 2008.
Na podlagi Uredbe bodo nastali standardi
za končno varno skladiščenje živega
srebra v prihodnje.
|
|
|
|
Srečanje rudarskih reševalnih enot
Slovenije, Lendava 12.11.2010
vpisano 19.11.2010 |
Rudarski reševalci Rudnika
živega sreba Idrija so se v
petek 12. novembra 2010,
v okviru vsakoletnega srečanja rudarskih
reševalnih enot Slovenije,
udeležili republiške reševalne
vaje, ki jo je organizirala
družba Nafta Geoterm v Lendavi.
|
|
|
|
Predstavitev Magma Geoparka z Norveške
vpisano 19.8.2010 |
Rudnik živega srebra d.o.o. - v
likvidaciji in Občina Idrija
vljudno vabita na predstavitev
Magma Geoparka
z Norveške ...
|
|
VABILO pdf |
|
|
|
|
|
Zaključek natečaja
vpisano 18.8.2010 |
|
Dne 26. aprila 2010 se je zaključil natečaj za
izdelavo idejnega osnutka logotipa za Geopark
Idrija, ki ga je razpisala Občina Idrija.
Z javno objavo natečaja na spletu in v lokalnih
medijih so bili k sodelovanju povabljeni vsi, ki
se kakorkoli ukvarjajo z oblikovanjem. Odziv je
bil presenetljivo velik, saj je
14
avtorjev poslalo kar
19
različnih predlogov idejnega osnutka
logotipa za Geoparka Idrija. Komisija v sestavi
Bojan Režun (predsednik), Tatjana Benčina,
Martina Stupar, Martina Peljhan, Irma Gnezda in
Mojca Kavčič se je sestala dne 6.5.2010, ko je
najprej ugotovila popolnost prispelih predlogov,
nato pa ocenila vsebino logotipa, likovno
čistost, originalnost in vsestransko uporabnost.
Imela je izredno težko delo, saj je iskala
idejni osnutek logotipa, ki je v zadostni meri
zadovoljil vsem zastavljenim kriterijem. Na
koncu se je odločila, da podeli dve nagradi.
Prvo nagrado je prejel predlog pod šifro
GEOS avtorja Damjana Grušovnika, ki je po mnenju komisije najbolje
prikazal preplet različnih dejavnikov vključenih
v Geopark in nas bo najbolje predstavljal doma
in v tujini. Drugo nagrado se je komisija
odločila podeliti predlogu pod šifro
Bučke, Studia Ajd d.o.o.
Avtorja nagrajenih
predlogov bosta prejela denarni nagradi.
Iskrene čestitke avtorjema
dveh nagrajenih predlogov. Vsem ostalim pa se
najlepše zahvaljujemo za sodelovanje na
natečaju.
|

Prava nagrada - avtor Damjan Grušovnik |

Druga nagrada - avtor Studio AJD |
|
|
|
Natečaj
vpisano 25.3.2010 |
|
Občina Idrija razpisuje natečaj
za oblikovanje/izdelavo idejnega osnutka
logotipa, ki bo vseboval najbolj
reprezentativne elemente Občine Idrija
in s tem Geoparka Idrija.
|
|
|
|
Republiška reševalna vaja rudarskih
reševalnih služb rudnikov Slovenije, Velenje
2009
vpisano 20.10.2009 |
|
Rudarski reševalci Rudnika živega sreba
Idrija (Robert
Majnik, vodja, Makuc Valentin -
član, Gregor Klemenčič - član, Bajec
Marjan - član, Ogrič Jože - član,
vajo sta spremljala Tatjana
Dizdarevič - vodja reševalne postaje
RŽS Idrija in Robert Štucin -
oskrbnik reševalne postaje RŽS
Idrija) so se v petek 9. oktobra 2009
udeležili republiške reševalne vaje v
Premogovniku Velenje.
V vaji so sodelovale reševalne
ekipe iz Premogovnika Velenje, Rudnika
Trbovlje – Hrastnik, Idrije, Nafte
Lendava ter operativne gasilske enote
(ekipe gasilcev PIGD Premogovnika
Velenje in PGD Velenje).
|
|
|
|
3. mednarodna
konferenca
vpisano 20.4.2009 |
3. mednarodna konferenca
''Živo srebro in srebro
na medcelinski Camino Real''
Almadén, Idrija in San Luis
Potosí
Ekološki in družbenoekonomski
vplivi pridobivanja in uporabe
živega srebra na okolje
28. - 29. maj 2009
Idrija, Slovenija |
| |
|
vabilo, namen konference |
izjava za javnost |
knjiga povzetkov |
članek |
|
|
|
|
INFO |
|
|
|
|
|
Strokovna geološka zbirka
vpisano 22.08.2008 |
Rudnik živega srebra
Idrija je odprl
strokovno geološko zbirko idrijskega rudišča
Iz vzorcev, ki so jih v
zadnjih 60 letih zbirali rudniški geologi, smo
oblikovali šest tematskih sklopov, ki zaokroženo
predstavljajo geološko zgradbo idrijskega
rudišča ter predstavljajo njegovo izjemnost. V
zbirki je zbranih nad 800 vzorcev kamnin in rud.
Številni med njimi so unikati.
>>> več
|
|
|
UNESCO
vpisano 9.01.02007 |
|
IDRIJA NA POTI ŽIVEGA SREBRA NA
MEDCELINSKI CAMINO REAL -
Kandidatura dediščine živega srebra v Idriji za vpis na
UNESCO seznam svetovne dediščine.
Bogata kulturna in tehniška dediščina, ki je v
Idriji nastajala v pol tisočletnem obdobju pridobivanja
živega srebra, je zapuščina neprecenljive vrednosti.
Pridobivanje živega srebra se sicer dokončno poslavlja
iz našega, evropskega in svetovnega prostora, na nas pa
je, da najdemo način, kako ohraniti dosežke izjemnega
pomena, ki jih je rudarjenje tukaj pustilo, pa tudi
način za sanacijo tistih vplivov, ki so povzročili
degradacijo našega okolja.
>>> več
|
|
|
| |
|
|