V času od 20. do 24. aprila 2013 je v Almadénu (Španija) potekalo tretje od štirih srečanj v okviru EU projekta »EUROMINE« (EURpean MIning NEtwork), katerega partner je tudi Občina Idrija (za koordinatorja projekta je bil imenovan podžupan Bojan Režun). V projektu sodeluje poleg idrijske tudi več italijanskih občin, Občina Almadén (Španija), Občina Valreas (Francija), Občina Morlanwelz (Belgija) in Občina Sunderland (Anglija). Projekt je financiran iz sredstev EU.

Glavni namen in cilj tega projekta je, da se okrepi in utrdi sodelovanje med evropskimi občinami, katere nosijo posledice (»stara bremena«) preteklega rudarjenja. Splošni cilj projekta je ustanoviti mrežo ciljnih partnerjev s tega področja in določiti enotni model upravljanja rudarskih mest, kjer se je rudarjenje že končalo.

 Tema tretjega srečanja v španskem Almadénu je bila »Rudniki v okviru okoljskega vidika, virov za trajnostni turizem, trženje in komunikacijskih strategij. Poleg predstavnikov Občine Idrija, koordinatorja projekta Bojana Režuna in Dušana Krambergerja  sva bila na srečanje povabljena in se ga udeležila tudi predstavnika Rudnika živega srebra Idrija Tatjana Dizdarevič in Uroš Eržen. Na srečanju je Uroš Eržen sodeloval s predavanjem:

- Prepoznavnost Rudnika živega srebra Idrija skozi blagovno znamko EUROMINE

V okviru srečanja oziroma delavnic so se izoblikovale smernice za nadaljevanje projekta, ki so se nakazovale že pri prvem  srečanju septembra v Cagliariju ter izoblikovala na drugem srečanju v Morlanwlzu. Predstavljeni so bili predlogi logotipa, skupne internetne strani ter možnosti črpanja denarnih sredstev iz EU denarnih skladov za nadaljevanje projekta EUROMINE.

V sklopu štiri dnevnega srečanja smo si ogledali tudi kulturno zgodovinske znamenitosti mesta Almadéna, ki je skupaj z Idrijo od leta 2012, vpisan na UNESCO listo svetovne dediščine.

Naslednje četrto srečanje v okviru projekta EUROMINE  bo v Abbadia San Salvatore, predvidoma septembra 2013.

Na večeru idrijskih zgodb U pandilk je múka sjala, u tuork je zastaulála … smo v torek 16. aprila 2013 v Idriji prisluhnili lokalnemu pripovednemu izročilu, povedanemu v narečju. Pripovedovalci, Idrijčani Maruška Trušnovec, Jože Pavšič in Milan Božič so zbranemu občinstvu, ki je napolnilo prizivnico Antonijevega rova, nizali že skoraj pozabljene in predvsem mlajšim poslušalcem nepoznane zgodbice idrijskega vsakdana knapa, njegove družine, posebnežev. O idrijskem pripovednem izročilu je spregovorila tudi Lidija Kleindienst, ki ga predano zbira že vrsto let. Pripovedi sta z, v domačem narečju zapetima pesmima »Bom knapa uzela« in »U pandilk je múka sjala« dopolnili in popestrili pevki Lidija Wahl in Majda Lužnik. V prijetnem in sproščenem vzdušju se je pripovedovalcem s hudomušnimi zgodbami pridružilo tudi zbrano občinstvo.

Z Večerom idrijskih zgodb se je Rudnik živega srebra Idrija letos v spremljevalnem programu pridružil 16. pripovedovalskem festivalu Pravljice danes 2013, ki ga organizira Cankarjev dom in poteka od 13. do 19. aprila v Ljubljani. Osnovni vodili festivala ostajata vsa leta enaki: nastopajoči poslušalcem ponujajo zgodbe, ki jih prosto pripovedujejo, predstavljene pripovedi pa izvirajo iz različnih ljudskih izročil. Festival poslušalcem omogoča, da doživijo dobro pripovedovano besedo, ljudskim pripovedim pa išče živo pot v današnji čas. Celotni dogodek je pred leti nastal iz prepričanja, da se je tudi današnjega človeka mogoče dotakniti z zgodbo, ki je »samo« povedana, če je to storjeno dobro in, če je vsebina poslušanja vredna. Spremljevalni program pripovedovalskega festivala se z letošnjim letom širi v številne kraje po Sloveniji in zamejstvu. Vključuje različne dogodke, katerih skupni imenovalec je pripovedno izročilo. S tem želi okrepiti opaznost pripovedovanja v različnih okoljih in spomniti, da se pripovedovanje zgodb lahko zelo naravno, nevsiljivo poveže z marsikatero dejavnostjo in jo s tem obogati. S primeri iz spremljevalnega programa želi festival spodbuditi pripovedovanje zgodb v lokalnih okoljih, ob različnih priložnostih in v različnih ustanovah – od muzejev do krajinskih parkov (http://www.pravljicedanes.si/index.php/o-festivalu/).

Oktobra so v Idriji in španskem Almadenu pričeli z izvajanjem aktivnosti projekta z naslovom »Heritage of  Mercury. Almadén and Idrija. Our European Cultural Historical Legacy, Teaching and Learning Strategies« oziroma HOMAI, ki bodo v prihodnjih dveh letih potekale v sodelovanju dveh partnerskih regij, Idrije in Almadéna, ki pa vsaka posebej vključuje več partnerskih organizacij. V Idriji kot prijaviteljica nastopa Občina Idrija s partnerji Gimnazijo Jurija Vege in Centrom za idrijsko dediščino.

Cilj konkretnega projekta HOMAI pa je preko formalnega in neformalnega izobraževanja ter procesa izmenjave med partnerji v obeh regijah oblikovati izobraževalno mrežo, izpostaviti svojo in skupno dediščino ter med prebivalci, zlasti mladino, povečati znanje in zavedanje o pomembnosti in izjemni vrednosti dediščine živega srebra, ki je vpisana na Unescov seznam.

Kot somentor dijakom Gimnazije Jurija Vega Idrija sodeluje tudi Uroš Eržen (kons-restavrator), ki z nasveti, znanjem in izkušnjami na področju tehniške dediščine pomaga dijakom pri izdelavi maket Španske, Čermak- Špirikove in rotacijske peči, katere učenci izdelujejo v sklopu mednarodnega projekta
Skupaj z profesorji in dijaki GJV Idrija smo se v času od 19.3. do 22.3 2013 udeležili drugega tehničnega sestanka v Almadénu, Španija. Izbran je bil logotip projekta, postavljena spletna stran  ter zastavjene nadaljnje aktivnosti v sklopu projekta. Ogledali smo si tehnično dediščino kraja in se spoznali z dijaki, študenti in profesorji njihovih šol.

Aktivnosti v zvezi z projektom lahko spremljate na uradni spletni strani HOMAI, (https://sites.google.com/site/comeniushomai/),

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pripravlja vladno gradivo v katerem bo predlagalo umik Rudnika živega srebra Idrija - v likvidaciji, d. o. o.,  iz klasifikacije naložb Slovenskega državnega holdinga. V sklop idrijskega rudnika sodijo spomeniki in spomeniška območja tehniške dediščine, ki jim je bila z vpisom na Unesco Seznam svetovne dediščine priznana izjemna univerzalna vrednost. Zaradi celovitega varstva kulturne dediščine in naravnih vrednot, povezanih z idrijskim rudiščem, kot tudi upravljanja s Svetovno dediščino, ministrstvo ne glede na dejstvo, da ni mogoče pričakovati, da bi za rudnik v zapiranju zares  našli kupca, meni, da to podjetje ne more biti predmet prodaje. Pri pripravi klasifikacije naložb Slovenskega državnega holdinga je očitno šlo za administrativno napako in zato bo ministrstvo predlagalo vladi, da se navedeno popravi.

Odbor za svetovno dediščino je junija 2012 na zasedanju v Sankt Peterburgu vpisal na Seznam svetovne dediščine transnacionalno serijsko nominacijo Slovenije in Španije »Dediščina živega srebra: Almadén in Idrija«. Gre za tehniško dediščino, povezano z rudišči v dveh rudarskih mestih Almadén (Španija) in Idrija (Slovenija), kjer sta bila do nedavnega aktivna največja rudnika živega srebra v svetovnem merilu in ki sta najbolj reprezentativna predstavnika pomena rudarstva in z živim srebrom povezanih tehnologij ter industrij. Vpis na seznam ne pomeni le prepoznave pomena idrijske dediščine živega srebra v svetovnem merilu, temveč tudi zavezuje k celovitemu upravljanju z namenom trajne ohranitve te dediščine za prihodnje rodove.

Idrijskega rudnika ne bodo prodali - šlo je za "administrativno napako"

Na seznamu naložb, ki jih bo Slovenski državni holding lahko prodal, se je znašel tudi Rudnik živega srebra Idrija v likvidaciji. Po presoji pristojnega ministrstva je predlog prodaje administrativna napaka in ga bo umaknilo.

V sklop idrijskega rudnika namreč sodijo spomeniki in spomeniška območja tehniške dediščine, ki jim je bila z vpisom na Unescov seznam svetovne dediščine priznana izjemna univerzalna vrednost. Iz ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport so sporočili, da že pripravljajo vladno gradivo, v katerem bodo predlagali umik Rudnika živega srebra Idrija v likvidaciji iz klasifikacije naložb Slovenskega državnega holdinga.

Umik ne bo preprost, ker se odloča v paketu
Zaradi celovitega varstva kulturne dediščine in naravnih vrednot, povezanih z idrijskim rudiščem, kot tudi upravljanja svetovne dediščine ministrstvo "ne glede na dejstvo, da ni mogoče pričakovati, da bi za rudnik v zapiranju zares našli kupca, meni, da to podjetje ne more biti predmet prodaje". "Pri pripravi klasifikacije naložb Slovenskega državnega holdinga je očitno šlo za administrativno napako, in zato bo ministrstvo predlagalo vladi, da se navedeno popravi," so na ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost.

Poslanec državnega zbora Samo Bevk je povedal, da umik s seznama ne bo tako preprost, saj je bil celoten seznam naložb za prodajo po vladnem sprejemu poslan v potrditev v državni zbor, poslanci pa bodo o njem odločali v paketu in ne o vsaki naložbi posebej. "To se mi zdi sporno že zaradi samega strateškega vidika, saj vlada ne bi smela prodajati strateških surovin. V idrijskem rudniku je še vedno okrog deset odstotkov vseh svetovnih zalog živega srebra," je povedal Bevk, ki v poslanski pobudi slovensko vlado opozarja, da je ta odločitev toliko bolj nerazumljiva, ker je že leta 2011 vlada sprejela sklep o ustanovitvi javnega zavoda Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija. Ta naj bi prevzel dejavnosti, določene s programom vzdrževanja nezalitega dela jame in monitoringa v Rudniku živega srebra Idrija ter ohranjanja, vzdrževanja in upravljanja tehnične dediščine, varovanja naravnih vrednot ter varovanja zdravja. Poleg tega je v državnih proračunih za leti 2013 in 2014 zagotovila 680 tisoč evrov sredstev letno za program vzdrževanja nezalitega dela jame in monitoringa ter Antonijevega rova.

Vlada Republike Slovenije je na včerajšni seji sprejela Klasifikacijo naložb Slovenskega državnega holdinga (SDH). Na seznamu naložb, ki jih bo družba SDH lahko prodala se je znašel tudi Rudnik živega srebra Idrija, d.o.o. – v likvidaciji.

Rudnik živega srebra Idrija pa je bil lansko leto vpisan na prestižni Seznam svetovne dediščine pri Unescu. Podjetje ima namreč v lasti večino najpomembnejših kulturno-zgodovinskih, tehniških in naravoslovnih spomenikov, ki so na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Med njimi so kompleks topilnice z vsemi napravami, jašek Frančiške, Antonijev rov in celotno idrijsko rudišče, geološka zbirka, arhiv, itd… Ta odločitev vlade je toliko bolj nerazumljiva, ker je že leta 2011 sprejela sklep o ustanovitvi javnega zavoda Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija. Decembra lani pa je Vlada Republike Slovenije sprejela tudi “Informacijo o aktivnostih v zvezi z javnim zavodom Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija”, kjer je bilo med drugim sklenjeno, da bo “Po zaključeni redni likvidaciji Rudnika živega srebra Idrija, d.o.o. – v likvidaciji, javni zavod prevzel dejavnosti, določene s programom vzdrževanje nezalitega dela jame in monitoringa v Rudniku živega srebra Idrija”. Center bo med drugim imel naloge s področja rudarstva, ohranjanja, vzdrževanja in upravljanja s tehnično dediščino, varovanja naravnih vrednot ter varovanja zdravja. Skrbel pa bo tudi za varnost mesta idrije, saj se neposredno pod mestom nahaja rudnik z vso infrastrukturo, rovi, jaški, ipd…

Vlada je tudi ugotovila, da je čimprejšnja zagotovitev delovanja centra pomembna zaradi lanskoletnega vpisa dediščine živega srebra idrija na Unescov Seznam svetovne dediščine in posledično obveza Republike Slovenije o zagotovitvi upravljalca območja Svetovne dediščine, vključno s primerno organizacijsko strukturo in zagotovljenim financiranjem. Le-ta bo tudi predmet t.im. periodičnega poročanja Centru za svetovno dediščino o stanju ohranjenosti vpisanih spomenikov oz. spomeniških območij, ki bo potekalo v letih 2013 in 2014.

Poslanec Samo Bevk dodaja, da je namera Vlade Republike Slovenije, da proda Rudnik živega srebra Idrija, škandal prve vrste. Po drugi strani pa pomeni tudi odraz nesodelovanja različnih vladnih resorjev, ki ne vedo kaj delajo. Finančno ministrstvo naj bi namreč dalo soglasje k prej omenjeni “Informaciji”, po drugi strani pa pripravilo sklep o prodaji Rudnika živega srebra Idrija v okviru Slovenskega državnega holdinga (SDH).

Priloga: Klasifikacija naložb Slovenskega državnega hilding (SDH)

Klub idrijskih študentov
Prelovčeva 2
5280 Idrija

Idrija, 8. februar 2013

Izjava za javnost: Za kulturo in proti razprodaji idrijske dediščine

8. februarja v Sloveniji praznujemo osrednji kulturni praznik - Prešernov dan. Kultura je skozi zgodovino Slovenstva vedno predstavljala tisti povezovalni element, ki je bil sposoben zahtevati in izpeljat širše družbene spremembe, se postaviti po robu zatiranju in izkoriščanju ter zagotoviti neprekinjen družbeni razvoj Slovenije. Prav na ta dan se moramo vsi zavedati bogate dediščine, tako tehnične kot tudi kulturne, katere univerzalno vrednost je priznal tudi UNESCO z vpisom idrijske dediščine živega srebra na seznam Svetovne kulturne dediščine. V Klubu idrijskih študentov, združenju dijakov in dijakinj, študentk in študentov iz Idrije in Cerkna, se po navadi ne vpletamo v politične razprave in polemike, vendar pa smo v luči nedavne odločitve Vlade Republike Slovenije, da Rudnik živega srebra Idrija uvrsti na seznam podjetij, namenjenih za prodajo, zaprepadeni in zgroženi.

Odločno in kategorično zavračamo tovrstno razprodajo in privatizacijo idrijske dediščine, ki jo v Klubu idrijskih študentov razumemo kot glavno bogastvo ter hkrati potencial za trajnostni razvoj občine Idrija, dobrobit in blagostanje njenih prebivalcev, kakor tudi potencial za kakovosten razvoj mladih. Težko nam je razumeti kratkovidnost in pomanjkanje vizionarstva tistih, ki naj bi vodili in zagotavljali razvoj Slovenije in obsojamo njihovo zanemarjanje mladih ter uničevanje potencialov nacionalnega pomena. Jasno želimo pozvati vse na položajih odločanja, da se pokončno in odločno uprejo takim škodljivim politikam ter zahtevajo jasna zagotovila, da se idrijsko bogastvo ne bo razprodajalo: poslanca v Državnem zboru, župana občine Idrija, vodstvo Rudnika živega srebra Idrija, vse upravljavce idrijske dediščine, kakor tudi celotno idrijsko civilno družbo.

Klub idrijskih študentov

Dne 26. aprila 2010 se je zaključil natečaj za izdelavo idejnega osnutka logotipa za Geopark Idrija, ki ga je razpisala Občina Idrija. Z javno objavo natečaja na spletu in v lokalnih medijih so bili k sodelovanju povabljeni vsi, ki se kakorkoli ukvarjajo z oblikovanjem. Odziv je bil presenetljivo velik, saj je 14 avtorjev poslalo kar 19 različnih predlogov idejnega osnutka logotipa za Geoparka Idrija. Komisija v sestavi Bojan Režun (predsednik), Tatjana Benčina, Martina Stupar, Martina Peljhan, Irma Gnezda in Mojca Kavčič se je sestala dne 6.5.2010, ko je najprej ugotovila popolnost prispelih predlogov, nato pa ocenila vsebino logotipa, likovno čistost, originalnost in vsestransko uporabnost. Imela je izredno težko delo, saj je iskala idejni osnutek logotipa, ki je v zadostni meri zadovoljil vsem zastavljenim kriterijem. Na koncu se je odločila, da podeli dve nagradi. Prvo nagrado je prejel predlog pod šifro GEOS avtorja Damjana Grušovnika, ki je po mnenju komisije najbolje prikazal preplet različnih dejavnikov vključenih v Geopark in nas bo najbolje predstavljal doma in v tujini. Drugo nagrado se je komisija odločila podeliti predlogu pod šifro Bučke, Studia Ajd d.o.o.

Avtorja nagrajenih predlogov bosta prejela denarni nagradi.

Iskrene čestitke avtorjema dveh nagrajenih predlogov. Vsem ostalim pa se najlepše zahvaljujemo za sodelovanje na natečaju.