|
Idrija je rudarsko mesto z več kot
petstoletno tradicijo rudarjenja. Idrijski rudarji so z
izjemno tehnično spretnostjo razvijali rudarsko opremo,
stroje in naprave. Evropski nivo pa so presegli predvsem
na področju plavljenja lesa, gradnji črpalnih naprav „kamšti“ in izvoznih naprav.
V drugi polovici 19. stoletja je
idrijski rudnik sodil med najbolje opremljene
avstroogrske rudnike. Rudniška uprava se je v vsem
obdobju delovanja odločala za nabavo najboljših strojev
in opreme, ki je bila v večini primerov prilagojena
razmeram v idrijskem rudniku. Večina ohranjenih
rudniških naprav zato predstavlja edinstvene
tehnično-tehnološke spomenike v slovenskem in evropskem
merilu. Med ohranjenimi napravami so nekatere unikatne
ali zelo redke ter tudi po dimenzijah izjemne.
Naravoslovna dediščina se tesno
prepletala s tehnično in kulturno dediščino, ki se je
ustvarjala skozi petstoletij delovanja rudnika.
Pionirji evropskega in slovenskega naravoslovja 18.
stoletja (Hacquet, Scopolli, Ferber…) so imeli izjemno znanje, postavili so temelje geologiji, botaniki,
etnologiji, zdravstvu. Prav zaradi tega so v preteklih
obdobjih v tem prostoru nastala številna
vrhunska strokovna in znanstvena dela iz različnih
področij naravoslovja.
Rudnik se postopno zapira. Obnavlja
in ohranja se stavbna in tehnična dediščina, ki priča o
bogati petstoletni zgodovini rudarjenja in življenja v
mestu. Tehnična dediščina rudnika Idrija je bila leta
2001 proglašena za tehnične spomenike državnega pomena.
Rudnik živega srebra je lastnik
štirih spomenikov tehnične dediščine državnega
pomena:
|
Antonijev rov (1500)
Antonijev rov so izkopali leta 1500 in ga poimenovali po
Antonu Padovanskem, zaščitniku pred nesrečami v jami. Po
300 m dolgem rovu so rudarji skoraj pol tisočletja
odhajali v jamo in se vračali iz nje po opravljenem
napornem delu.
Ob koncu Antonijevega rova so sredi 18. stoletja
postavili kapelo sv. Trojice. Iz kapele so se spuščali
rudarji na delo v jamo po stopnicah Attemsovega
vpadnika, 200 m globoko.
Antonijev rov je obnovljen ter od
leta 1994 odprt za oglede.
|
Frančiškov jašek (1792)

Jašek so začeli graditi leta 1792 v času
podpisanih velikih pogodb o dobavi idrijskega živega
srebra v Španijo in je v uporabi še danes.
Je eden najstarejših objektov rudnika in
najpomembnejših jaškov za delovanje in izvoz rude iz
rudnika. Jašek so poimenovali po cesarju Francu II.
Izvozni stroj je edini še ohranjeni in aktivni
tovrstni stroj dunajske tovarne Siemens – Schuckert.
Jožefov jašek (1786)

Jožefov jašek je bil z globino 420 m glavni jašek
namenjen uvozu in izvozu materiala ter vstopu rudarjev
in je povezoval vseh 15 obzorij rudnika. Jašek je
v letu 2007 prenehal z delovanjem.
Območje jaška obsega: Jožefov jašek,
izvozni stolp (za vodenje jeklenic v strojnico), izvozni
stroj s pogonskimi napravami, nakladalno postajo tovorne
žičnice in kovačijo. Ob jašku so še danes ohranjene
garderobe in sanitarije za rudarje.
Območje topilnice Rudnika živega srebra
Idrija

Žganje rude se je skozi pet stoletij razvijalo od
najpreprostejših kop v 16. stoletju do izpopolnjenih
rotacijskih peči, ki so delovale do leta 1995.
Topilnica Rudnika živega srebra Idrija obsega končno
postajo žičnice, separacijo, transportni trak, zbirni
bunker s podajalnikom, rotacijsko peč in dimno komoro z
dimovodom. Za celotno območje se izdeluje načrt
obnove in revitalizacije topilnice.
Idrijsko rudišče

Idrijsko rudiče, je svetovna naravoslovna
znamenitost. Ekonomske količine samorodnega živega
srebra in sedimentno orudenje s cinabaritom je
edinstveno na svetu.
V ohranjenem delu rudnika nad III. obzorjem je
opisanih 17 točk naravnih vrednot, ki so v postopku za zavarovanje kot naravne vrednote državnega pomena.
|
Zap.št.
|
Ime
|
lokacija
|
Kratka oznaka
|
|
1
|
Antonijev rov-erozijska diskordanca
|
AR
|
Inverzna lega plasti- na mlajšem konglomeratu
ležijo karbonske plasti
|
|
2
|
Samorodno Hg
|
I/20
|
Orudenje s samorodnim Hg v karbonskem skrilavcu
ob diskordanci
|
|
3
|
Epigenetsko orudenje
s cinabaritom
|
I7/20
|
Cinabarit v skonca plasteh in tufskih kameninah
|
|
4
|
Koralna ruda – brahiopodi iz rodu Discina
|
I/20
|
Singenetsko orudenje v skonca plasteh s fosili
|
|
5
|
Singenetsko orudenje s cinabaritom
|
I/20
|
Sinsedimentno orudenje z vidno postopno
zrnavostjo
|
|
6
|
Tektonske drse
|
I/17
|
Usmerjene tektonske drse na diskordančnem
kontaktu
|
|
7
|
Orudenje s samorodnim živim srebrom in
cinabaritom
|
I/17
|
Orudenje s samorodmim Hg v karbonskih plasteh z
lečami pirita s cinabaritom
|
|
8
|
Samorodno živo srebro – Rudno telo KS1/9
|
I. obz.
|
Bogato orudene karbonske plasti.
|
|
9
|
Erozijska diskordanca med karbonskimi plastmi in
langobardskim konglomeratom
|
II. med.
|
Langobardski konglomerat je oruden s
cinabaritom.
|
|
10
|
Erozijska diskordanca med karbonskimi plastmi in
bazalnim peščenjakom
|
II. med.
|
Erozijska diskordanca med karbonskimi plastmi in
bazalnim kaolinitnim peščenjakom.
|
|
11
|
Karbonske plasti s fosilnimi rastlinskimi
ostanki
|
II. med.
|
Profil razvoja karbonskih plasti s fosilnimi
rastlinskimi ostanki
|
|
12
|
Erozijska diskordanca
|
II. med.
|
Erozijska diskordanca med grődenskim in
kaolinitnim peščenjakom
|
|
13
|
Samorodno živo srebro-Rudno telo KS1/1
|
III.obz.
|
Orudenje s samorodnim Hg v karbonskih plasteh s
pogostimi piritnimi lečami
|
|
14
|
Skonca plasti
|
III.obz
|
Tipičen razvoj skonca plasti.
|
|
15
|
Profil klastičnih kamenin
|
III.obz
|
Geološki profil razvoja klastičnih langobardskih
kamenin v idrijskem srednjetriasnem tektonskem
jarku
|
|
16
|
Orudenje s cinabaritom
|
III.obz
|
Epigenetsko oruden anizijski dolomit
|
|
17
|
Srednjetriasna kotno erozijska diskordanca
|
III.obz
|
Srednjetriasna kotno erozijska diskordanca med
grődenskim peščenjakom in anizijskim dolomitom
|
|
Rudišče živega srebra Idrija in
Antonijev rov sta proglašena za naravni vrednoti državnega pomena.
|
Geološka zbirka idrijskega
rudišča
V zbirki je zbranih nad 800 vzorcev kamnin in rud, med
katerimi so številni unikati ter izjemne živosrebrove
rude in kamnine.
>>>
|