Tehnična in naravoslovna dediščina

Idrija je rudarsko mesto z več kot petstoletno tradicijo rudarjenja. Idrijski rudarji so z izjemno tehnično spretnostjo razvijali rudarsko opremo, stroje in naprave. Evropski nivo pa so presegli predvsem na področju plavljenja lesa, gradnji črpalnih naprav „kamšti“ in izvoznih naprav.

V drugi polovici 19. stoletja je idrijski rudnik sodil med najbolje opremljene avstroogrske rudnike. Rudniška uprava se je v vsem obdobju delovanja odločala za nabavo najboljših strojev in opreme, ki je bila v večini primerov prilagojena razmeram v idrijskem rudniku. Večina ohranjenih rudniških naprav zato predstavlja edinstvene tehnično-tehnološke spomenike v slovenskem in evropskem merilu. Med ohranjenimi napravami so nekatere unikatne ali zelo redke ter tudi po dimenzijah izjemne.

Naravoslovna dediščina se tesno prepletala s tehnično in kulturno dediščino, ki se je ustvarjala skozi petstoletij delovanja rudnika. Pionirji evropskega in slovenskega naravoslovja 18. stoletja (Hacquet, Scopolli, Ferber…) so imeli izjemno znanje, postavili so temelje geologiji, botaniki, etnologiji, zdravstvu. Prav zaradi tega so v preteklih obdobjih v tem prostoru nastala številna vrhunska strokovna in znanstvena dela iz različnih področij naravoslovja.

Rudnik se postopno zapira. Obnavlja in ohranja se stavbna in tehnična dediščina, ki priča o bogati petstoletni zgodovini rudarjenja in življenja v mestu. Tehnična dediščina rudnika Idrija je bila leta 2001 proglašena za tehnične spomenike državnega pomena.

Rudnik živega srebra je lastnik štirih spomenikov tehnične dediščine državnega pomena:

Frančiškov jašek (1792)
Jašek so začeli graditi leta 1792 v času podpisanih velikih pogodb o dobavi idrijskega živega srebra v Španijo in je v uporabi še danes. Je eden najstarejših objektov rudnika in najpomembnejših jaškov za delovanje in izvoz rude iz rudnika. Jašek so poimenovali po cesarju Francu II. Izvozni stroj je edini še ohranjeni in aktivni tovrstni stroj dunajske tovarne Siemens – Schuckert.

Jožefov jašek (1786)
Jožefov jašek je bil z globino 420 m glavni jašek namenjen uvozu in izvozu materiala ter vstopu rudarjev in je povezoval vseh 15 obzorij rudnika. Jašek je v letu 2007 prenehal z delovanjem.
Območje jaška obsega: Jožefov jašek, izvozni stolp (za vodenje jeklenic v strojnico), izvozni stroj s pogonskimi napravami, nakladalno postajo tovorne žičnice in kovačijo. Ob jašku so še danes ohranjene garderobe in sanitarije za rudarje.

Območje topilnice Rudnika živega srebra Idrija
Žganje rude se je skozi pet stoletij razvijalo od najpreprostejših kop v 16. stoletju do izpopolnjenih rotacijskih peči, ki so delovale do leta 1995.
Topilnica Rudnika živega srebra Idrija obsega končno postajo žičnice, separacijo, transportni trak, zbirni bunker s podajalnikom, rotacijsko peč in dimno komoro z dimovodom. Za celotno območje se izdeluje načrt obnove in revitalizacije topilnice.

Idrijsko rudišče

Idrijsko rudiče, je svetovna naravoslovna znamenitost. Ekonomske količine samorodnega živega srebra in sedimentno orudenje s cinabaritom je edinstveno na svetu.

V ohranjenem delu rudnika nad III. obzorjem je opisanih 17 točk naravnih vrednot, ki so v postopku za zavarovanje kot naravne vrednote državnega pomena.

Zap.št.	Ime	lokacija	Kratka oznaka
1	Antonijev rov-erozijska diskordanca	AR	Inverzna lega plasti- na mlajšem konglomeratu ležijo karbonske plasti
2	Samorodno Hg	I/20	Orudenje s samorodnim Hg v karbonskem skrilavcu ob diskordanci
3	Epigenetsko orudenje s cinabaritom	I7/20	Cinabarit v skonca plasteh in tufskih kameninah
4	Koralna ruda – brahiopodi iz rodu Discina	I/20	Singenetsko orudenje v skonca plasteh s fosili
5	Singenetsko orudenje s cinabaritom	I/20	Sinsedimentno orudenje z vidno postopno zrnavostjo
6	Tektonske drse	I/17	Usmerjene tektonske drse na diskordančnem kontaktu
7	Orudenje s samorodnim živim srebrom in cinabaritom	I/17	Orudenje s samorodmim Hg v karbonskih plasteh z lečami pirita s cinabaritom
8	Samorodno živo srebro – Rudno telo KS1/9	I. obz.	Bogato orudene karbonske plasti.
9	Erozijska diskordanca med karbonskimi plastmi in langobardskim konglomeratom	II. med.	Langobardski konglomerat je oruden s cinabaritom.
10	Erozijska diskordanca med karbonskimi plastmi in bazalnim peščenjakom	II. med.	Erozijska diskordanca med karbonskimi plastmi in bazalnim kaolinitnim peščenjakom.
11	Karbonske plasti s fosilnimi rastlinskimi ostanki	II. med.	Profil razvoja karbonskih plasti s fosilnimi rastlinskimi ostanki
12	Erozijska diskordanca	II. med.	Erozijska diskordanca med grődenskim in kaolinitnim peščenjakom
13	Samorodno živo srebro-Rudno telo KS1/1	III.obz.	Orudenje s samorodnim Hg v karbonskih plasteh s pogostimi piritnimi lečami
14	Skonca plasti	III.obz	Tipičen razvoj skonca plasti.
15	Profil klastičnih kamenin	III.obz	Geološki profil razvoja klastičnih langobardskih kamenin v idrijskem srednjetriasnem tektonskem jarku
16	Orudenje s cinabaritom	III.obz	Epigenetsko oruden anizijski dolomit
17	Srednjetriasna kotno erozijska diskordanca	III.obz	Srednjetriasna kotno erozijska diskordanca med grődenskim peščenjakom in anizijskim dolomitom

Rudišče živega srebra Idrija in Antonijev rov sta proglašena za naravni vrednoti državnega pomena.

Geološka zbirka idrijskega rudišča
V zbirki je zbranih nad 800 vzorcev kamnin in rud, med katerimi so številni unikati ter izjemne živosrebrove rude in kamnine. >>>