Kljub ogromnim sredstvom, ki jih je Rudnik Idrija vlagal v modernizacijo tehnološkega procesa pridobivanja in predelave, ni mogel ekonomsko poslovati v obdobju nizkih cen. Živo srebro prodajajo na borzah v jeklenih steklenicah, ki tehtajo 34,48 kg. Cene na svetovnem trgu pa so bile odvisne predvsem od ponudbe in povpraševanja, torej od proizvodnje in porabe. Zadnji konjunkturi v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je cena povzpela celo na 800 $ za jeklenko, je naglo sledilo obdobje krize in cena je sredi sedemdesetih let padla pod 100$. Vzroki za tako nizke cene so bili predvsem v ostrejših zahtevah za zaščito okolja, ki so jih razvite države sprejele zaradi številnih zastrupitev z živim srebrom (zastrupitve so bile v večini primerov posledica ne-smotrne uporabe). Izguba v letu 1975 in stagniranja cene v letu 1976 sta prisilili vodstvo rudnika v iskanje variant, kako zagotoviti ekonomsko poslovanje v času skrajno nizkih cen, Obdelane so bile številne variante (13), in sicer od modernizacije pridobivanja in transporta, ki bi zahtevala velika investicijska vlaganja, do dokončne opustitve proizvodnje. Programi, izdelani v tem obdobju, so temeljili na predpostavki po cikličnem gibanju cen na svetovnem trgu. Študije trga so bile enotne, da v naslednjih letih ni mogoče pričakovati večjega povišanja cen na svetovnem trgu, vsekakor pa ne na tako raven, da bi Rudnik Idrija lahko ekonomsko posloval (za ekonomsko poslovanje Rudnika bi se morale cene na svetovnem trgu dvigniti vsaj na 300 $ za jeklenko).    <<<

Na podlagi te ugotovitve je Izvršni svet SR Slovenije sprejel  sklep, da se proizvodnja y Idriji začasno prekine. Rudnik živega srebra Idrija je tako začasno prekinil proizvodnjo 1. aprila 1977.

Izdelan je bil sanacijski program, ki je obsegal potrebna opravila pri konzervaciji in vzdrževanju rudniških naprav v taki meri, da bi lahko obnovili proizvodnjo, če bi se cena na svetovnem trgu dvignila na ustrezno raven.

Število delavcev se je v rudniku živega srebra zmanjševalo že vse od leta 1971 (od 1163 v letu 1971 na 830 na dan 1. aprila 1977). Program je predvideval, da bi v obdobju od 1977 do 1981 potrebovali 212 delavcev za vzdrževanje in raziskave. Po prenehanju proizvodnje se je v občini Idrija pričela, s podporo bank, zelo živahna investicijska dejavnost, V letih od 1977 do 1980 je bilo moderniziranih ali na novo zgrajenih petnajst proizvodnih obratov. V te obrate je bilo v tem obdobju prezaposlenih 492 delavcev rudnika (od tega samo v letu 1977 444 delavcev). Starostno ali invalidsko Se je v tem obdobju upokojilo 123 delavcev.

Na podlagi obsežnih geoloških raziskav je bila konec leta 1980 izdelana študija o možnosti obnove proizvodnje živega srebra. Program je predvideval proizvodnjo le v zgornjem delu rudišča (od površine do IV obzorja). Obnova proizvodnje bi bila možna le ob velikih investicijah v pridobivanje, transport, predelavo in ekološko zaščito pred prekomernim onesnaženjem okolja (investicije v ekologijo so predstavljale ok. 50 % vseh stroškov). Potrebna visoka investicijska sredstva in predvidene nizke cene na svetovnem trgu skozi daljše obdobje so preprečile izvedbo programa.

Težave pri poslovanju ob nesistemskem reševanju financiranja, iztrošenosti osnovnih sredstev ob istočasni nezmožnosti vlaganja v obnovo ter dejstvo, da leži rudnik neposredno pod mestom Idrija, so zahtevale, iskanje dokončne rešitve. Izdelane variante so predvidevale obnovo in modernizacijo proizvodnje.

Tako s podjetniškega kot narodno-gospodarskega stališča nobena izmed proizvodnih variant ni opravičevala vlaganja sredstev.

Dodatno sta bili obdelani še varianti takojšnega in postopnega zapiranja rudnika. Popolna in trajna ustavitev rudarjenja zahteva strokovno likvidacijo vseh jamskih objektov, tako da kasneje ni bilo kakršnih posledic na površini.

Glede na geološko zgradbo rudišča, prostorsko razporeditev odkopanih prostorov in konfiguracijo površine pa se je kazala nevarnost, da se bodo posedki povečali in premiki pefmokarbonskega skrilavca ter na njem ležečega karbonatnega pokrova, na katerem je zgrajen del mesta Idrija, nadaljevali in se celo povečali. Da bi preprečili usedanje in plazenje zemeljskih mas, je bila planirana predhodna sanacija in konsolidacija rudišča. Po analizi vseh variant se je izkazalo, da je iz narodnogospodarskih, tehnično-tehnoloških in ekoloških razlogov sprejemljiva le varianta postopne, popolne in trajne ustavitve pridobivanja živosrebrove rude. Na podlagi dolgoročnega programa postopnega, popolnega in trajnega zapiranja Rudnika Idrija je bil 24. septembra 1987 sprejet Zakon o preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija (Uradni list RS, št. 37/87). V dolgoročnem programu so predvidena potrebna dela, v zakonu pa potrebna sredstva za izvedbo programa.

Glede na geološko zgradbo delimo rudišče na spodnji (pod XI. obzorjem) in zgornji del (nad XI. obzorjem). Spodnji del jame je v trdih karbonatnih kamninah. Za ta del jame je bilo predvideno le zapolnjevanje vertikalnih objektov (jaškov). Zgornji del jame je v geološkem in rudarskem pogledu veliko bolj zapleten. dolgoletno in intenzivno odkopavanje v tem delu rudišča povzroča - ob še nedokončani komprimaciji zasipov - posedke in drsenje na površini. V zgornjem delu jame je bila zato predvidena izvedba utrjevalnih del in konsolidacijskega odkopavanja. Načrtovano je bilo zapolnjevanje vseh jamskih prog z utrjenim zasipom v perimokarbonskem skrilavcu, zapolnjevanje vseh jaškov v zgornjem delu jame, utrjevanje še ne komprimiranih zasipov in zapolnjevanje praznih prostorov nad zasipi z injektiranjem.

Do zdaj je končano konsolidacijsko odkopavanje, demontaža večine opreme in naprav z obzorij, ki bodo po letu 2008 zalita in nedostopna. Zasute so vse za zasip načrtovane proge, in sicer na XI., X., IX., VIII., VII., VI. in IV obzorju ter posamezni odseki na III. obzorju in II. medobzorju, Skupaj je bilo v tem obdobju zasutih 28 820 m rovov in vanje vgrajenih 172 949 m3 siromašnega betona, tj. 98.95% od načrtovanih količin (174 774 m3).

V tem času je bilo izvrtanih 56 609 m vbrizgalnih vrtin (89,03 % načrtovanih količin) in vanje vbrizgane 103 625 m3 vbrizgalne mase (89,88 % načrtovanih količin). Da bi pri injiciranju lahko dosegli načrtovane količine, je bila v letu 1997 izdelana mešalno-črpalna postaja na površini. Sistem, ki je bil dograjen v letu 1998 omogoča kontinuirano mešanje vbrizgalne mase in transport mokre mešanice po ceveh neposredno s površine na delovišča v jami.

Od leta 1988 izvajana dela bodo predvidoma končana v letu 2008.

Zaradi neugodne geološke sestave tal in s tem povezane nevarnosti, da bi se ob potopitvi namočile in zato poslabšale geomehanske karakteristike drsnih plošč, je predvideno, da se rudišče zalije le do nivoja IV obzorja. Da pa se jama ne bi potopila nad ta nivo, je predvidena postavitev stalnega črpališča. Za ta namen so projektirane potopne črpalke v cevi jaška Borba. Črpalke so trenutno montirane na nivoju IX. obzorja. Če premikov ne bo, bodo črpalke lahko dvignjene na višji nivo (vendar ne nad IV obzorje). Del jame nad IV obzorjem bo treba stalno vzdrževati tudi po letu 2008, oziroma po končanih konsolidacijsko-zapiralnih delih. Vzdrževanje tega dela rudišča bo potrebno toliko časa, dokler ne bo z meritvami dokazano, da se je premikanje zemeljskih mas nad rudiščem povsem ustavilo in je za mesto Idrija možno brez bojazni potopiti rudišče v celoti.   <<<